Jamboree
navdušil skavte…in vse ostale
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je v
nedeljo, 3. avgusta, zaključilo s Prvim slovenskim skavtskim jamboreejem,
ki je potekal pri Podturjaku. Jamboree oziroma vseslovenski skavtski
tabor je v dveh tednih povezal 3.500 skavtov različnih starostnih skupin
iz celotne Slovenije in zamejstva. Njegovo geslo »Norost, ki deluje!« je
resnično učinkovalo in pozitivni skavtski duh je zajel vse navdušene
udeležence.
Prvi
slovenski skavtski jamboree je združil vse slovenske skavte – 700
najmlajših volčičev, 1500 izvidnikov, 800 popotnikov, 120 slovenskih
zamejskih skavtov, 120 odraslih skavtov, 120 nekdanjih voditeljev z
družinami in 200 osebja, ki je skrbelo za nemoten potek prireditve.
Skupaj smo se zabavali v športnih igrah in veselih večerih, v delavnicah
smo spoznavali značilnosti Slovenije in s svojim skavtskim duhom
potrdili, da je skavt vedno pripravljen. Zato nas tudi občasni nalivi in
toča niso zmotili, tako da se je program nadaljeval, četudi v blatu.
Vrhunec dogajanja je bila skupna velika igra, v kateri smo ugnali našega
sovražnika Bipanebom-a. Ker se boji oranžne barve, smo iz vseh
slovenskih skavtov sestavili ogromno oranžno lilijo in ga tako
premagali. V trenutku zmagoslavja nas je prišel pozdravit tudi
predsednik Državnega zbora RS France Cukjati. Povedal je, da je navdušen
nad množico skavtov, ki raje kot za televizorjem in pred hladilnikom
tabori v naravi in resnično doživlja življenje tako, kot je – z vsemi
izzivi in presenečenji. Podobnih misli so bili tudi naši ostali gostje:
ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar, celjski škof Anton
Stres, evropska poslanka Ljudmila Novak in sekretarke z ministrstev za
šolstvo in šport Magdalena Šverc, za okolje in prostor Nada Pavšer ter
visoko šolstvo Ida Praček. Nad skavtsko energijo pa sta bila navdušena
tudi glasbena gosta Adi Smolar in Nina Pušlar.
Na
izvedbo tako velikega dogodka smo se dobro pripravili, saj je jamboree
potekal na 8 ha velikem travniku, kjer smo napeljali 5 km kablov za
potrebe ozvočenja in po tleh položili 16.000 tlakovcev, ki so nas v
deževju varovali pred blatom. Na prostoru smo postavili 300 šotorov za 8
oseb in še veliko členarjev civilne zaščite, ki je izdatno pomagala pri
pripravi tabora. Vsak dan smo porabili tudi ogromno hrane, saj smo na
dan pojedli približno 700 kg kruha, 1,5 t sadja in 360 l mleka. Zbrana
množica je pridelala 20 m3 smeti, ki smo jih pridno ločevali.
Sicer pa smo že med letom v ekološki akciji zbrali 350 t starega papirja
in še 4 t odpadlih kovin.
Jamboree smo
pripravili v letu praznovanja 18-letnice ZSKSS in kot je ob tem dogodku
povedal načelnik ZSKSS Sandi Hribar, je jamboree uvod v nov vzgojni
namen. Ta je usmerjen k večji ekološki osveščenosti in poudarjanju
prostovoljstva na različnih ravneh. Zato se bomo skavti na taborni
prostor ponovno vrnili naslednjo pomlad, ko bomo domačinom pomagali pri
čistilni akciji. Hribar pa hkrati upa, da bo Prvi slovenski skavtski
jamboree skavtom dal veliko zaleta in motivacije za mnogo nadaljnjih
skavtskih let. Predvsem pa, da bo v otrocih pustil lep spomin na
poletje, ki so ga v Podturjaku preživeli skupaj s svojimi vrstniki iz
celotne Slovenije.
Sponzorji
skavtske skupine Škocjan- Turjak 1 na jamboreeju so:
-
občina Velike
Lašče
-
M.P.R. d.o.o.
-
Elektroinstalacije Martin Tomažin s.p.
-
Zvonko Centa
s.p.
Samo nekaj
vtisov udeležencev:
- Norost
deluje!!!
Na Jamboreeju
smo se zbrali skavtinje in skavti iz vse Slovenije, tudi zamejski
slovenski skavti iz Trsta in Gorice so prišli. IV smo se zbrali 19.
julija v Podturjaku, kjer smo preživeli sedem dni samo IV, nato pa še
skupaj tri dni z IV in PP.
Veliko se je
dogajalo, spoznali smo veliko novih prijateljev in prijateljic. Imeli
smo tudi pot preživetja- bila je zelo zanimiva, na koncu smo prišli vsi
blatni, mokri in nasmejani. Da bi si prislužili našitek, smo morali
oditi v skavtski laboratorij, kjer so preizkušali naša skavtska
znanja...seveda smo jih vsi uspešno opravili in si ga prislužili. Na
skupnih zabavnih smo se zbrali pred odrom, kjer smo peli, plesali, se
pogovarjali in skakali po blatu. Za duhovnost je bilo poskrbljeno, saj
je bila sv. maša vsako jutro ob 6.15 uri. Udeležil se jo je tisti, ki je
hotel. Ja, imeli smo tudi (ne) srečo, ker nas je že drugo noč zalil dež.
Nekateri smo imeli že poplavljene šotore, zato so organizatorji hitro
organizirali prenočišče v Želimljah. Med potjo tja smo peli, se
pogovarjali in smejali. Skupni del se je začel v petek, ko so se nam v
Podturjaku pridružili IV in PP. Takrat smo lahko preizkusili naše geslo
»Norost, ki deluje«. Zbralo se nas je okoli 3500. V soboto smo imeli
veliko igro, naredili človeško lilijo (simbol skavtstva) in imeli nor
zabavni večer. V nedeljo pa smo imeli zaključno mašo in slovesnost, nato
smo se poslovili in odšli domov, razen PP-ja, ki še niso zaključili
jamboreeja, ampak so odšli po različnih koncih Slovenije. V spominu mi
bo ostalo blato, nočni pohod v Želimlje. Ne bom pa pozabil tudi na vse
nove prijatelje ter nore zabavne večere!
(David Šavli–
Zavzeti sokol, četa Vztrajni bizoni)
- Prvi dan smo
nekako prespali, zato nam je Bog poslal obilo dežja, kar nas je
primoralo, da smo ustali ob enih zjutraj in ob treh že korakali v
Želimlje. Po dveh dneh »počitka« smo se suhi vračali v tabor, toda bilo
je še zmeraj vse blatno, kar nas je zelo razveselilo kljub temu, da nam
je povzročal nekaj nevšečnosti. V sredo pa smo se odpravili na pot
preživetja, ki je trajala dobri dve uri. Nazaj smo se vrnili blatni kot
pujsi. Za sredo pa je prišel četrtkov večer. 1500 izvidnikov in vodnic
se je zbralo pred odrom in se zabavali. Ob zaključku se je prižgal kres,
rakete pa so razsvetlile temno noč. Za posladek pa smo dobili krofe!!!
Naslednje jutro smo nestrpno čakali volčiče in popotnike. Malo smo bili
razočarani, ker smo bili raje sami, vendar smo zdržali teh nekaj dni in
uživali norost, ki deluje. Res je bilo NORO!!!!!!
(Miha Šavli-
Raziskovalni rakun, četa Vztrajni bizoni)
- Na jamboreeju
je bilo super. Najbolj se mi je v spomin vtisnil dogodek, ko smo morali
zaradi poplavljenega šotora,ob treh zjutraj pešačiti do Želimeljske
gimnazije, kjer smo potem preživeli dva dneva. Zanimivo je bilo tudi, ko
smo imeli pot preživetja z blatnimi in vodnimi presenečenji, kjer smo
ugotovili, da smo kar »trpežni«. Tudi garderoba je bila ob prihodu domov
zelo lepa, vse je bilo v »rjavih tonih«. Želim si, da
bi bil Jamboree čim večkrat, ker je to nepozabno doživetje.
(Ana Benčina,
četa Vztrajni bizoni)
- Prvi
slovenski jamboree mi je bil zelo všeč. Med seboj smo pletli
prijateljske vezi in se ob večerih skupaj zabavali. Od vseh stvari, ki
smo jih doživeli mi je bila pot preživetja najbolj všeč.
(Saša Koren,
četa Vztrajni bizoni)
- Od 19. do 27.
julija smo imeli skavti iz vse Slovenije in zamejstva 1. slovenski
skavtski jamboree. Na njem smo spoznavali nove prijatelje in korenine
skavtstva, slovenstva in krščanstva. Kljub dežju, blatu in utrujenosti
(neprespane noči) smo se odlično zabavali. Upam, da se bo dogodek kot je
bil ta, ponovil še kdaj.
(Luka Koren-
Delavni fazan, četa Vztrajni bizoni)
- Najlepše je
bilo v blatu na poti preživetja. Bilo je zelo veliko prostega časa za
spoznavanje novih prijateljev. Je bilo pa res malo preveč mokro (okoli
enega izmed prireditvenih šotorov je plavala raca)
(Aljaž Jakob-
Razgledani sokol, četa Vztrajni bizoni)
Na
prvo vseslovensko druženje skavtov smo se pripravljali že od začetka
leta. Tabora sem se zelo veselil.
Volčiči in volkuljice smo nekaj dni smo preživeli v OŠ na Vidmu, nato pa
smo se pridružili starejšim skavtom v taboru v Podturjaku. Najbolj mi je
bilo všeč, ko je padal dež in smo imeli priložnost spati na »vodnih
posteljah« kar brezplačno; skakali smo tudi po blatu, igrali osla in se
polivali z gasilsko cevjo. Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev.
Zelo sem vesel, da tabora nisem zamudil, ker je bilo nepozabno in je
lahko žal vsakomur, ki ga ni bilo z nami.
(Anže
Kovačič, krdelo Navihane tačke)
- Čeprav nisem
imela dežnika ali pelerine, mi je bilo na taboru zelo všeč. Najbolj všeč
mi je bil boj z Ostrogoti. Bilo je razburljivo in zelo zabavno. Prvo noč
nisem mogla veliko spati, toda druge noči so mi bile še kar všeč.
(Petra Franko,
krdelo Navihane tačke)
- Letos mi je
bilo najbolj všeč tacanje po blatu. Všeč mi je bilo tudi to, kako smo
premagali Ostrogote.
(Luka Šavli,
krdelo Navihane tačke)
Meni je bil
najbolj všeč blato, ker smo se igrali v njem. Drugače mi je bilo vse
všeč.
(Špela Jakob,
krdelo Navihane tačke)
- Na jamboreeju
mi je bilo zelo všeč. Imela sem se zelo dobro, ker je veliko deževalo je
nastalo blato. To z blatom je bilo najboljše. Tega ne bom nikoli
pozabila.
(Neža Jakob,
krdelo Navihane tačke)
- Se spomnite
tiste pesmi Brayan Adamsa – Summer of ´69? Če se spomnite potem veste o
čem govori besedilo? No tako nekako se mi je zdelo letošnje poletje,
eno izmed najboljših do sedaj! Čeprav smo
nekateri garali in delali kot nori, smo se vseeno zabavali in
izkoristili možnost spoznavanja z ostalimi 3500 skavti in predvsem
skavtinjami. Prišlo je do »Velikega buma« novih spoznanj, izkušenj.
Smeha, zabave in taroka. Predvsem smeh je bil tisti, ki nas je spremljal
skozi tabor, poleg dežja in blata seveda (tudi taroka).
Mislim, da
smo skavti lahko ponosni nase, saj smo se res zabavali in pripeljali
tabor do konca s stilom!
(Jan Šavli-
Vsevedi rakun, klan Mogočnega hrasta)
na vrh
|