Jamboree navdušil skavte…in vse ostale

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je v nedeljo, 3. avgusta, zaključilo s Prvim slovenskim skavtskim jamboreejem, ki je potekal pri Podturjaku. Jamboree oziroma vseslovenski skavtski tabor je v dveh tednih povezal 3.500 skavtov različnih starostnih skupin iz celotne Slovenije in zamejstva. Njegovo geslo »Norost, ki deluje!« je resnično učinkovalo in pozitivni skavtski duh je zajel vse navdušene udeležence.

Prvi slovenski skavtski jamboree je združil vse slovenske skavte – 700 najmlajših volčičev, 1500 izvidnikov, 800 popotnikov, 120 slovenskih zamejskih skavtov, 120 odraslih skavtov, 120 nekdanjih voditeljev z družinami in 200 osebja, ki je skrbelo za nemoten potek prireditve. Skupaj smo se zabavali v športnih igrah in veselih večerih, v delavnicah smo spoznavali značilnosti Slovenije in s svojim skavtskim duhom potrdili, da je skavt vedno pripravljen. Zato nas tudi občasni nalivi in toča niso zmotili, tako da se je program nadaljeval, četudi v blatu.

Vrhunec dogajanja je bila skupna velika igra, v kateri smo ugnali našega sovražnika Bipanebom-a. Ker se boji oranžne barve, smo iz vseh slovenskih skavtov sestavili ogromno oranžno lilijo in ga tako premagali. V trenutku zmagoslavja nas je prišel pozdravit tudi predsednik Državnega zbora RS France Cukjati. Povedal je, da je navdušen nad množico skavtov, ki raje kot za televizorjem in pred hladilnikom tabori v naravi in resnično doživlja življenje tako, kot je – z vsemi izzivi in presenečenji. Podobnih misli so bili tudi naši ostali gostje: ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar, celjski škof Anton Stres, evropska poslanka Ljudmila Novak in sekretarke z ministrstev za šolstvo in šport Magdalena Šverc, za okolje in prostor Nada Pavšer ter visoko šolstvo Ida Praček. Nad skavtsko energijo pa sta bila navdušena tudi glasbena gosta Adi Smolar in Nina Pušlar.

Na izvedbo tako velikega dogodka smo se dobro pripravili, saj je jamboree potekal na 8 ha velikem travniku, kjer smo napeljali 5 km kablov za potrebe ozvočenja in po tleh položili 16.000 tlakovcev, ki so nas v deževju varovali pred blatom. Na prostoru smo postavili 300 šotorov za 8 oseb in še veliko členarjev civilne zaščite, ki je izdatno pomagala pri pripravi tabora. Vsak dan smo porabili tudi ogromno hrane, saj smo na dan pojedli približno 700 kg kruha, 1,5 t sadja in 360 l mleka. Zbrana množica je pridelala 20 m³ smeti, ki smo jih pridno ločevali. Sicer pa smo že med letom v ekološki akciji zbrali 350 t starega papirja in še 4 t odpadlih kovin.

Jamboree smo pripravili v letu praznovanja 18-letnice ZSKSS in kot je ob tem dogodku povedal načelnik ZSKSS Sandi Hribar, je jamboree uvod v nov vzgojni namen. Ta je usmerjen k večji ekološki osveščenosti in poudarjanju prostovoljstva na različnih ravneh. Zato se bomo skavti na taborni prostor ponovno vrnili naslednjo pomlad, ko bomo domačinom pomagali pri čistilni akciji. Hribar pa hkrati upa, da bo Prvi slovenski skavtski jamboree skavtom dal veliko zaleta in motivacije za mnogo nadaljnjih skavtskih let. Predvsem pa, da bo v otrocih pustil lep spomin na poletje, ki so ga v Podturjaku preživeli skupaj s svojimi vrstniki iz celotne Slovenije.

Sponzorji skavtske skupine Škocjan- Turjak 1 na jamboreeju so:

-         občina Velike Lašče

-         M.P.R. d.o.o.

-         Elektroinstalacije Martin Tomažin s.p.

-         Zvonko Centa s.p.

Samo nekaj vtisov udeležencev:

 - Norost deluje!!!

Na Jamboreeju smo se zbrali skavtinje in skavti iz vse Slovenije, tudi zamejski slovenski skavti iz Trsta in Gorice so prišli. IV smo se zbrali 19. julija v Podturjaku, kjer smo preživeli sedem dni samo IV, nato pa še skupaj tri dni z IV in PP.

Veliko se je dogajalo, spoznali smo veliko novih prijateljev in prijateljic. Imeli smo tudi pot preživetja- bila je zelo zanimiva, na koncu smo prišli vsi blatni, mokri in nasmejani. Da bi si prislužili našitek, smo morali oditi v skavtski laboratorij, kjer so preizkušali naša skavtska znanja...seveda smo jih vsi uspešno opravili in si ga prislužili. Na skupnih zabavnih smo se zbrali pred odrom, kjer smo peli, plesali, se pogovarjali in skakali po blatu. Za duhovnost je bilo poskrbljeno, saj je bila sv. maša vsako jutro ob 6.15 uri. Udeležil se jo je tisti, ki je hotel. Ja, imeli smo tudi (ne) srečo, ker nas je že drugo noč zalil dež. Nekateri smo imeli že poplavljene šotore, zato so organizatorji hitro organizirali prenočišče v Želimljah. Med potjo tja smo peli, se pogovarjali in smejali. Skupni del se je začel v petek, ko so se nam v Podturjaku pridružili IV in PP. Takrat smo lahko preizkusili naše geslo »Norost, ki deluje«. Zbralo se nas je okoli 3500. V soboto smo imeli veliko igro, naredili človeško lilijo (simbol skavtstva) in imeli nor zabavni večer. V nedeljo pa smo imeli zaključno mašo in slovesnost, nato smo se poslovili in odšli domov, razen PP-ja, ki še niso zaključili jamboreeja, ampak so odšli po različnih koncih Slovenije. V spominu mi bo ostalo blato, nočni pohod v Želimlje. Ne bom pa pozabil tudi na vse nove prijatelje ter nore zabavne večere!

(David Šavli– Zavzeti sokol, četa Vztrajni bizoni)

- Prvi dan smo nekako prespali, zato nam je Bog poslal obilo dežja, kar nas je primoralo, da smo ustali ob enih zjutraj in ob treh že korakali v Želimlje. Po dveh dneh »počitka« smo se suhi vračali v tabor, toda bilo je še zmeraj vse blatno, kar nas je zelo razveselilo kljub temu, da nam je povzročal nekaj nevšečnosti. V sredo pa smo se odpravili na pot preživetja, ki je trajala dobri dve uri. Nazaj smo se vrnili blatni kot pujsi. Za sredo pa je prišel četrtkov večer. 1500 izvidnikov in vodnic se je zbralo pred odrom in se zabavali. Ob zaključku se je prižgal kres, rakete pa so razsvetlile temno noč. Za posladek pa smo dobili krofe!!! Naslednje jutro smo nestrpno čakali volčiče in popotnike. Malo smo bili razočarani, ker smo bili raje sami, vendar smo zdržali teh nekaj dni in uživali norost, ki deluje. Res je bilo NORO!!!!!!

(Miha Šavli- Raziskovalni rakun, četa Vztrajni bizoni) 

- Na jamboreeju je bilo super. Najbolj se mi je v spomin vtisnil dogodek, ko smo morali zaradi poplavljenega šotora,ob treh zjutraj pešačiti do Želimeljske gimnazije, kjer smo potem preživeli dva dneva. Zanimivo je bilo tudi, ko smo imeli pot preživetja z blatnimi in vodnimi presenečenji, kjer smo ugotovili, da smo kar »trpežni«. Tudi garderoba je bila ob prihodu domov zelo lepa, vse je bilo v »rjavih tonih«. Želim si, da bi bil Jamboree čim večkrat, ker je to nepozabno doživetje.

(Ana Benčina, četa Vztrajni bizoni)

- Prvi slovenski jamboree mi je bil zelo všeč. Med seboj smo pletli prijateljske vezi in se ob večerih skupaj zabavali. Od vseh stvari, ki smo jih doživeli mi je bila pot preživetja najbolj všeč.

(Saša Koren, četa Vztrajni bizoni) 

- Od 19. do 27. julija smo imeli skavti iz vse Slovenije in zamejstva 1. slovenski skavtski jamboree. Na njem smo spoznavali nove prijatelje in korenine skavtstva, slovenstva in krščanstva. Kljub dežju, blatu in utrujenosti (neprespane noči) smo se odlično zabavali. Upam, da se bo dogodek kot je bil ta, ponovil še kdaj.

(Luka  Koren- Delavni fazan, četa Vztrajni bizoni)

- Najlepše je bilo v blatu na poti preživetja. Bilo je zelo veliko prostega časa za spoznavanje novih prijateljev. Je bilo pa res malo preveč mokro (okoli enega izmed prireditvenih šotorov je plavala raca)

(Aljaž Jakob- Razgledani sokol, četa Vztrajni bizoni)

Na prvo vseslovensko druženje skavtov smo se pripravljali že od začetka leta. Tabora sem se zelo veselil. Volčiči in volkuljice smo nekaj dni smo preživeli v OŠ na Vidmu, nato pa smo se pridružili starejšim skavtom v taboru v Podturjaku. Najbolj mi je bilo všeč, ko je padal dež in smo imeli priložnost spati na »vodnih posteljah« kar brezplačno; skakali smo tudi po blatu, igrali osla in se polivali z gasilsko cevjo. Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev. Zelo sem vesel, da tabora nisem zamudil, ker je bilo nepozabno in je lahko žal vsakomur, ki ga ni bilo z nami.

(Anže Kovačič, krdelo Navihane tačke)

- Čeprav nisem imela dežnika ali pelerine, mi je bilo na taboru zelo všeč. Najbolj všeč mi je bil boj z Ostrogoti. Bilo je razburljivo in zelo zabavno. Prvo noč nisem mogla veliko spati, toda druge noči so mi bile še kar všeč.

(Petra Franko, krdelo Navihane tačke)

- Letos mi je bilo najbolj všeč tacanje po blatu. Všeč mi je bilo tudi to, kako smo premagali Ostrogote.

(Luka Šavli, krdelo Navihane tačke)

Meni je bil najbolj všeč blato, ker smo se igrali v njem. Drugače mi je bilo vse všeč.

(Špela Jakob, krdelo Navihane tačke)

- Na jamboreeju mi je bilo zelo všeč. Imela sem se zelo dobro, ker je veliko deževalo je nastalo blato. To z blatom je bilo najboljše. Tega ne bom nikoli pozabila.

(Neža Jakob, krdelo Navihane tačke)

- Se spomnite tiste pesmi Brayan Adamsa – Summer of ´69? Če se spomnite potem veste o čem govori besedilo?  No tako nekako se mi je zdelo letošnje poletje, eno izmed najboljših do sedaj! Čeprav smo nekateri garali in delali kot nori, smo se vseeno zabavali in izkoristili možnost spoznavanja z ostalimi 3500 skavti in predvsem skavtinjami. Prišlo je do »Velikega buma« novih spoznanj, izkušenj. Smeha, zabave in taroka. Predvsem smeh je bil tisti, ki nas je spremljal skozi tabor, poleg dežja in blata seveda (tudi taroka).

Mislim, da smo skavti lahko ponosni nase, saj smo se res zabavali in pripeljali tabor do konca s stilom!

(Jan Šavli- Vsevedi rakun, klan Mogočnega hrasta)

na vrh

Za začetek smo se spoznavali in si poskušali zapomniti kar se da veliko imen. Imena so jim pomagala že pri naslednji igri, saj so se mešano razporedili v skupine. V skupinah so potem krožili po gozdu in odkrivali »postaje«, vsaka pa je imela drugačno nalogo; lovili so ribe, se igrali slone, miže risali kroge in postavljali žogo na steklenice. Te naloge so zelo hitro in uspešno opravili, tako, da nam je ostalo še nekaj časa za igro in pesem.

Melita Š., Akela

Ob tej priliki bi se zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu, da smo v tej akciji zbrali približno enajst ton odpadnega papirja.

Ustrežljivi jastreb

Predstavitev odraslega skavtstva staršem skavtov stega Škocjan – Turjak 1

Na pripravljalnem vikendu osebja za Jamboree na Turjaku je padla beseda – skavti stega Škocjan – Turjak 1 bi svojim staršem želeli predstaviti izkustvo odraslega skavtstva - in kaj hitro smo bili dogovorjeni, da jih obiščemo.

Minuli vikend so pripravili zaključek skavtskega leta, dvodnevni izhod in obljube. Medse so povabili še Robija Friškovca, ki je med mašno daritvijo na svoj prodorni, jasni in odkriti način pošteno razmigal mišljenje in telesa vseh navzočih. Bila je to tista prava skavtska sveta maša, ko ti ob pogledu na mladino v oranžnih krojih, zelenje gozda, trav in šotorov v taboru, ploskanje ob prepevanju skavtskih pesmi, zaigra srce. In zakaj ne bi vsega tega sprejeli kot del svojega življenja tudi odrasli?

Robi je v pridigi potrkal na naša srca in pokazal na pravi odnos s Šefom: Bodi hladen ali vroč, ne pa mlačen!  Ne bodimo kristjani samo na pol. Za to, da smo boljši, se je enostavno potrebno – brcniti v ...! Ena izmed poti, ki nas vodi k Njemu, je tudi skavtska pot.

 Starši in starejši skavti stega Škocjan – Turjak 1!

Naslednje skavtsko leto bo pri vas zrasla nova bratovščina odraslih katoliških skavtinj in skavtov, kajne! Bodite dobrodošli v veliki skavtski družini, katere del so to nedeljo postali tudi vaši otroci!

Na jasi sredi gozda nam je bilo vsem lepo.

Katja Anžič, načelnica ZBOKSS

Predstava je obsegala instrumentalne, igralske, pevske in recitacijske nastope. Nastopili smo prav vsi skavti stega in povabljenim gostom, staršem ter ostalim udeležencem popestrili sobotni večer. Med nastopi so se vrstile projekcije fotografij skavtskih dogodkov vse od ustanovitve stega. Po zaključku je sledil nastop skupine Suhe češplje in narodnozabavnega ansambla Odmev.

Predstava je bila pripravljena z namenom zbiranja finančnih sredstev za pomoč pri udeležbi skavtov na 1. slovenskem jamboreeju, ki se bo odvijal julija in avgusta 2008.

Ustrežljivi jastreb

Drzni fazan

Na končni cilj smo prispeli v sredo 8.8., uspešno izvedli krajo zastave in naslednji dan sprejeli dva izvidnika v svoje vrste. Vračali smo se z vlakom v petek, 10.8..

Popotni tabor smo ocenili za uspešnega vendar napornega, saj smo skupno prekolesarili približno 250 km. ks